E-varnost in eTwinning

  • B4: Družabna omrežja in družabni mediji

  • V14: Ali bi morale šole biti prisotne v spletnih družabnih omrežjih in medijih?

    Članstvo v šolskem družabnem omrežju, npr. eTwinningu, je dragocen vir informacij z vidika strokovnega razvoja, saj ponuja številne priložnosti za učenje iz konkretnih izkušenj, ki jih lahko uporabite v razredu, npr. pri pouku tujih jezikov. Uporaba drugih družabnih omrežij in medijev, npr. Twitterja, je trenutno vroča tema. Obstajajo tako razlogi za, kot razlogi proti. Twitter je lahko učinkovito orodje za promocijo dejavnosti, a je s tržnega vidika povezano s povečanim tveganjem za vrstniško nasilje in sklepanje vprašljivih spletnih prijateljstev med učitelji in učenci. Ko uporabljamo družabna omrežja in medije v šoli, ne smemo nikoli pozabiti na spletne pravice in dolžnosti. Uporabljamo jih lahko kot orodje za promocijo šol in v tem kontekstu nedvomno prinašajo določene koristi:

    1. Strokovni razvoj na področju tehničnih orodj in družabnih medijev.
    2. Izvajanje sodobnih, vključujočih in alternativnih pedagoških metod dela.
    3. Povezovanje s skupnostjo in povezovanje s starši preko Facebookovih skupin, Pinteresta, Yammerja, Twitterja in drugih omrežij.
    4. Spodbujanje komunikacije s starši, če so prijatelji šole, razreda oz. šolskega projekta na Fcebooku.
    5. Medkulturna komunikacija z drugimi šolami.
    6. Učenje jezikov.
    7. Učenje skozi sodelovanje in izmenjavo z vrstniki in podobno mislečimi izobraževalnimi skupinami.
    8. Mreženje s kolegi iz države in tudi z drugih koncev sveta.
    9. Raba konkretnih življenjskih izkušenj pri poučevanju.

  • V15: Koliko moraš biti star, da odpreš uporabniški račun na Facebooku?

    "Zakaj nimam dostopa do Facebooka?" To je vprašanje, na katero bo večina učiteljev prej ko slej morala odgovoriti. Na voljo je vedno več družabnih medijev, zato je lahko težko slediti vsem in vedeti, katere in kdaj lahko učenci uporabljajo. Po zadnjih podatkih 78 odstotkov otrok, mlajših od 13 let, uporablja vsaj enega od družabnih medijev. 13 let je starostna omejitev za uporabo večine družabnih medijev. Tudi tam, kjer ostajajo starostne omejitev, otroci včasih prepričajo starše, da jim odprejo uporabniške račune, še preden dopolnijo ustrezno starost.

    Dodatne informacije o različnih elementih zasebnosti in varnosti najbolj priljubljenih aplikacij, ki jih uporabljajo otroci in mladi (ter odrasli), so na voljo tukaj.

  • V16: Kako naj se vedem med spletnimi pogovori z drugimi ljudmi?

    Spletne skupnosti imajo svoja pravila lepega vedenja, ki jim včasih pravimo smernice skupnosti. V eTwinningu imamo Kodeks vedenja za vse registrirane uporabnike. Zelo pomembno je, da člani poznajo in upoštevajo omrežni bonton, s katerim vzpostavimo dobro delovno vzdušje in zagotovimo okolje, v katerem se vsi počutijo varne. V večini primerov so pravila napisana po zdravi pameti, upoštevajo pravila lepe vedenja in druge dobre prakse, ki veljajo tudi za vsako drugo družabno interakcijo. Nikoli ne smemo pozabiti, da se pogovarjamo po internetu in da nimamo dostopa do nekaterih zelo pomembnih informacij, npr. o barvi glasu, kretnjah itd., zato lahko hitro napačno interpretiramo sporočila ali ne upoštevamo konteksta, v katerem so izrečena. 

    Koristne reference: 

    1. eTwinning ima svoj omrežni bonton, ki si ga lahko ogledate na portalu eTwinning.
    2. Oglejte si smernice in pravila lepega vedenja, ki veljajo za nekatere od najbolj priljubljenih spletnih skupnosti: 
    a. Facebook
    b. YouTube
    c. Twitter
    d. Instagram
    e. Snapchat
    3. Oglejte si tudi raziskave občinskega sveta iz Kenta
    4. Zanimive je tudi spletna stan Boljši internet za otroke, ki ponuja vodnik po spletnih storitvah, v katerem so zbrane pomembne informacije o nekaterih priljubljenih aplikacijah, družabnih omrežjih in drugih portalih, ki jih otroci in mladi (ter odrasli) radi uporabljajo. 

  • B5: Izzivi spletne komunikacije zunaj eTwinninga

  • Izzivi

    Ljudje se med rabo komunikacijskih orodij pogosto ne zavedajo, kako s svojim vedenjem vplivajo na druge. Šala lahko hitro preraste v spletno nasilje. Mladi se morajo zavedati tudi, da se ljudje na spletu pogosto pretvarjajo in prevzemajo tuje identitete. Do tega ne more priti v skupnostih kot je eTwinning, saj preverimo vse uporabnike. Mladim moramo pomagati, da razvijejo občutek za samozaščito na spletu.

  • V17: Kaj naj storijo učitelji, ko so njihovi učenci žrtve spletnega vrstniškega nasilja?

    Zbrali smo nekaj nasvetov, da boste lažje pomagali svojim učencem:

    Vi niste krivi za to, kar se dogaja. Včasih ljudje z besedo 'nasilje' označijo spor med dvema osebama. Če se nekdo večkrat grdo vede do vas, to je nasilje in ne smete nase prevzeti krivdo za to. Nihče si ne zasluži nasilne obravnave.

    Ne odgovarjajte in ne maščujte se. Nasilneži včasih izsiljujejo reakcijo, saj jim da občutek, da vas obvladujejo. Nasilnežu ne želite dati te moči. Če se odločite za maščevanje, tudi sami postanete nasilni. Eno zlobno dejanje lahko tako sproži plaz zlobnih dejanj. Če se lahko umaknete, se umaknite. Če se ne morete umakniti, lahko poskušate nasilneža razorožiti ali zamotiti s humorjem.

    Shranite dokaze. Edina dobra novica glede spletnega ali telefonskega vrstniškega nasilja je ta, da lahko običajno zajamemo dokaze, jih shranimo in pokažemo nekomu, ki nam lahko pomaga. Dokaze lahko shranite za vsak slučaj, če se bo nasilje stopnjevalo.

    Nasilneža prosite, da neha. To je popolnoma odvisno od vas. Če čutite, da to lahko storite, potem mu jasno povejte, da ne boste več prenašali takšnega početja. Če niste popolnoma prepričani, da lahko to storite, ne recite ničesar. Morda lahko prej povadite z nekom, ki mu zaupate, denimo s staršem ali prijateljem.

    Poiščite pomoč, še posebej, če vam je nasilnež prišel do živega. Zaslužite podporo. Poiščite nekoga, ki vam bo prisluhnil in vam pomagal v procesu ter vam pomagal predelati vse skupaj. To je lahko prijatelj, družinski član ali odrasla oseba, ki ji zaupate.

    Uporabite tehnološka orodja, ki so na voljo. v kontekstu družabnih medijev večina aplikacij in storitev omogoča blokiranje stika. Ne glede na to, ali se nasilje izvaja s pomočjo aplikacije, sporočil, komentarjev, označevanja fotografij, si naredite uslugo in osebo takoj blokirajte. Težavo lahko tudi prijavite. Če bo šlo vse po sreči, boste s tem odpravili težavo. V tem primeru je najboljše, da se ne odzovemo.

    Če vam grozijo s fizičnim nasiljem, pokličite policijo (za pomoč prosite starša ali skrbnika). Dogodek lahko prijavite tudi šolskim oblastem.

    Zaščitite svoje uporabniške račune. Svojih gesel ne zaupajte nikomur, niti najboljšim prijateljem ne, saj ne veste, ali bodo najboljši prijatelji za vedno. Telefon zaščitite z geslom, da ga nihče drug ne more uporabljati in prevzeti vaše identitete.

    Če je nekdo, ki ga poznate, žrtev spletnega vrstniškega nasilja, ukrepajte! Opazovalci, ki ne storijo ničesar, dajo nasilnežu dodatno moč. Največ, kar lahko storite, je, da poskusite zaustaviti nasilje in sicer tako, da se mu zoperstavite. Če ne morete zaustaviti nasilja, bodite v oporo žrtvi. Če je žrtev vaš prijatelj, mu prisluhnite in vprašate, kako lahko pomagate. Pogovorita se o tem, ali bosta nasilje prijavila. Če še nista prijatelja, lahko tudi s prijazno besedo ublažite bolečino. Najmanj, kar lahko storite, je, da zlobnih sporočil ne prenašate naprej in nasilneža ne spodbujate s pozivno pozornostjo.

    Dodatni nasveti, ki jih lahko delite s kolegi učitelji

    Izjemno srečni ste lahko, če vas učenec prosi za pomoč. Večina mladih ne govori o spletnem in drugih vrstah vrstniškega nasilja s starši ali učitelji. Če vaš otrok oz. učenec ne spi dobro ali ne želi iti v šolo ali je zelo vznemirjen, ko uporablja računalnik ali telefon, ga čim bolj mirno in z odrtim srcem vprašajte, da vam pove, kaj se dogaja. Vprašajte, ali se kdo grdo vede do njega ali ima težave v družbi. Četudi je odgovor pritrdilen, ne morete takoj sklepati, da gre za vrstniško nasilje. Tega ne boste vedeli, dokler ne boste izvedeli cele zgodbe, najprej z vidika svojega otroka.

    Delajte s svojim učencem. Iz dveh razlogov želite, da učenec sodeluje. Vrstniško nasilje in spletno vrstniško nasilje pogosto spremlja občutek izgube dostojanstva ali nadzora nad družabnim življenjem. Spodbujanje otroka, da poišče rešitve, mu pomaga ponovno vzeti vajeti v svoje roke. Drugi razlog je kontekst. Vrstniško nasilje je skoraj vedno povezano s šolo in naši otroci razumejo situacijo in kontekst veliko bolj kot odrasli, jim moramo pozorno prisluhniti in razumeti njihovo stališče, če želimo najti rešitev. Morda se boste morali pogovoriti iz oči v oči tudi z drugimi, a v tem primeru otroku predstavite svojo namero in mu nato poročajte. Govorimo o življenju otroka, zato mora biti otrok nujno del rešitve.

    Odzivajte se premišljeno in ne prehitro. Odrasli se pogosto ne zavedajo, da lahko stvari za otroka oz. učenca poslabšajo, če se prehitro ali nepremišljeno odzovejo. Žrtve spletnega vrstniškega nasilja so pogosto marginalizirane (ponižane in izključene), saj to daje nasilnežu moč ali status. Če se odzovete v javnosti ali če otrokovi vrstniki izvedo za karkoli, tudi za diskretno srečanje s šolskimi oblastmi, se lahko marginalizacija stopnjuje, zato moramo resno premisliti, preden kar koli storimo.

    Stvari si moramo ogledati z različnih zornih kotov. Otrok oz. učenec vam lahko zelo iskreno opiše, kaj se je zgodilo, a ne pozabite, da resnica ni nujno ena sama. Poiskati morate tudi druge resnice in jim odkritosrčno prisluhniti. Včasih se otroci zapletejo v verižne reakcije. Na spletu pogosto vidimo samo eno plat zgodbe.

    Žrtve pravijo, da jim najbolj pomaga to, da jim prisluhnemo, da jih zares slišimo. Najboljši poslušalec je običajno prijatelj ali odrasla oseba, ki ji je zares mar. Zato je takrat, ko otroci preidejo k vam po pomoč, izjemno pomembno, da se premišljeno odzovete in jih vključite. Rane otrok se pogosto začnejo celiti že takrat, ko jim nekdo spoštljivo prisluhne.

    Končni cilj je v otroku ponovno vzpostaviti samospoštovanje in okrepiti njegovo odpornost oz. prožnost. To bi moralo biti v središču naše pozornosti, kot najpomembnejši del rešitve problema, s katerim bomo otroku tudi pomagali zaceliti rane. Kazen ni najpomembnejša. Otrok oz. učenec mora ponovno dobiti občutek dostojanstva. Včasih to pomeni, da se zoperstavi nasilnežu, včasih ne. Skupaj z otrokom ugotovite, kako boste to dosegli.

    Eden pozitivnih rezultatov, o katerih redko premišljujemo (in skoraj nikoli na slišimo na dnevniku) je odpornost. Vemo, da ne bomo uspeli nikoli popolnoma izkoreniniti zlobe in sovraštva iz človeške družbe. Vemo tudi, da vrstniško nasilje ni 'normalno' ali prehodno obdobje, ko so nekateri trdili v preteklosti. Ko se pojavi, se moramo soočiti z njim in v tem procesu krepimo svojo odpornost. Tega ne moremo 'prenesti' ali naučiti. Odpornost gojimo, ko se soočamo z izzivi in iščemo rešitve. Zato je včasih pomembno, da jim damo prostor za to in jim samo sporočimo, da smo vedno na voljo, če nas potrebujejo.

    Dodatne informacije so na voljo na spletni strani ameriške nevladne organizacije Connect Safely.

    Oglejte si tudi smernice za starše, ki so jih pripravili sodelavci centra za raziskave na področju spletnega vrstniškega nasilja in Childneta.

  • V18: Kaj je spletno vrstniško nasilje?

    Spletno vrstniško nasilje, ki mu včasih pravimo tudi kibernetsko nasilje, je izjemno kompleksen pojav. Lahko ga definiramo kot vedenje, ki večkrat vznemiri posameznika, ga navda z neprijetnim občutkom ali občutkom nevarnosti. Običajno so takšna dejanja namerna in so lahko verbalna, posredna in fizična.

    Lahko gre za nadaljevanje nasilja, ki se izvaja tudi v živo. Tehnologija nasilnežu ponuja dodaten kanal za nadlegovanje žrtve. Nadlegovanje se včasih izvaja brez razloga. Lahko se izvaja s pomočjo katerega koli medija, od nesramnih sporočil in slik na mobilnem telefonu ter neprijaznih spletnih dnevnikov, objav na družabnih omrežjih, elektronskih pisem in neposrednih sporočil do zlonamernih spletnih strani, katerih cilj je ustrahovati posameznika ali ga virtualno zlorabiti med spletno igro, v kateri sodeluje več igralcev. (Spletno) vrstniško nasilje se lahko izvaja tudi v obliki izolacije oz. izključevanja (npr. nekdo objavi komentar, na katerega se nihče ne odzove).

    Spletno vrstniško nasilje se od drugih oblik vrstniškega nasilja razlikuje na nekaj načinov: lahko vstopa v dom in zasebni prostor žrtve, število opazovalcev je lahko veliko večje, sporna sporočila in slike se lahko zelo hitro širijo in to težko nadzorujemo oz. težko odstranimo objave ali elektronska sporočila. Spletno vrstniško nasilje se zdi pogosto anonimno, saj ga ne moremo povezati z določenim obrazom. Zaradi tega se nekateri zapletejo v aktivnosti, ki si jih niti v sanjah ne bi upali početi v resničnem življenju, ne v vlogi nasilneža ne v vlogi opazovalca.

  • V19: Kaj lahko storim, če v razredu naletim na primer spletnega vrstniškega nasilja?

    Boj proti spletnemu in drugim oblikam vrstniškega nasilja naj poteka na ravni šole. Vsem članom šolske skupnosti (učencem, učiteljem, podpornemu osebju in staršem) jasno razložite strategijo. Vsi morajo vedeti, kako lahko prijavijo tovrstno nasilje in kakšne so posledice za storilce tovrstnih dejanj.

    Oglejte si gradiva, ki so nastala v okviru projekta ENABLE (evropska mreža za boj proti vrstniškemu nasilju v izobraževalnih in rekreacijskih okoljih).

  • V20: Kako naj se odzovem na neprimerna sporočila in slike?

    O problemu pošiljanja sporočil s spolno vsebino se pogosto govori na dnevniku. To je izmenjava sporočil ali slik s spolno vsebino, ustvarjanje, izmenjava in pošiljanje spolno obarvanih golih ali skoraj golih slik po telefonu ali internetu. Ena izmed raziskav je pokazala, da je pošiljanje sporočil s spolno vsebino med najstniki nekaj povsem običajnega. Tehnologija je danes vseprisotna. Skoraj vse mobilne naprave imajo kamero in to pomeni, da lahko slikamo vse, vedno in povsod. Včasih lahko storimo napake. V večini držav je izmenjava sporočil s spolno vsebino in golih fotografij osebe, ki ni dopolnila 18 let, nezakonito in se obravnava kot nezakonito gradivo oz. gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otroka.

    Šole se morajo prepričati, da mladim ponudijo priložnosti, da spregovorijo o izzivih, s katerimi se soočajo na spletu. Sporočila s spolno vsebino so nedvomno med njimi. 

    Ukrepi, o katerih moramo premisliti:

    Prepričati se moramo, da vsi razumejo, kaj je pošiljanje spolnih sporočil in kakšno je stališče šole glede tega. Stališče šole mora biti jasno opredeljeno v politiki zaščite otroka.
    Otrokom in mladim moramo v šoli ponuditi priložnosti za pogovor in razpravo o različnih vprašanjih, npr. o pošiljanju spolno obarvanih sporočil itd.
    Po potrebi moramo pripraviti programe za usposabljanje osebja, saj je pomembno, da se zavedajo tveganj in izzivov, povezanih s pošiljanjem sporočil s spolno vsebino.
    Po potrebi moramo o tem spregovoriti tudi s starši, ki bodo verjetno osupli, ko bodo izvedeli, da njihov otrok izmenjuje sporočila s spolno vsebino.

    Dodatne informacije in nasveti so na voljo v gradivu in med storitvami portala Childline.

    Poleg tega si lahko ogledate smernice britanskega sveta za spletno varnost otrok.

  • V21: Kaj lahko storim, da svojim učencem pomagam razvijati dobre spletne prakse?

    Kot starš in/ali učitelj ste verjetno usposobljeni za to, da otroku prepoveste klepet z neznanimi osebami. Številni učitelji želijo učence naučiti, da ne smejo klepetati tujci, se posebej ne na spletu. Mlajše otroke bomo morda uspeli prepričati, a najstniki skoraj sigurno ne bodo upoštevali prepovedi klepetanja s tujci na spletu. Izziva se moramo lotiti po diplomatski poti in ponuditi številne priložnosti za pogovor o vprašanjih in nevarnostih, ne da bi pri tem v njih sprožili radovednost ali uporništvo, da bi nato še z večjim veseljem poskusili prepovedane stvari.

    Zapomnite si nekaj ključnih nasvetov (VSSZP) za pogovor z otrokom oz. učencem:

    V - “varnost”: Bodite previdni glede osebnih podatkov, ki jih delite z ljudmi, ki jih ne poznate.
    S - “srečanje”: Ko se srečate z ljudmi, ki jih poznate samo iz spletnih klepetov, morate biti izjemno previdni. Nekomu, ki vam je blizu, morate povedati, kje in kdaj se boste srečali s to osebo. Srečajte se na javnem mestu in ne pristanite na nič, kar v vas zbudi občutek nelagodja.
    S - “sprejemanje”: bodite previdni pri sprejemanju prilog in informacij od ljudi, ki jih ne poznate, saj bi lahko vsebovale neprijetna sporočila ali viruse.
    Z - “zanesljivost”: Vedno preverite, če so informacije prišle od osebe, na katero se lahko zanesete. Nekateri ljudje se pretvarjajo, da so nekdo drug.
    P - “pogovor”: Odrasli osebi, ki ji zaupate, morate vedno povedati, če vas na spletu kar koli ali kdor koli vznemirja ali vam povzroča skrbi.

    Dodatne informacije so na voljo na spletni strani smernice in aktivnosti SMART Crew, ki jih je razvila mreža Childnet International.

  • B6: Dan varne rabe interneta

  • V22: Kaj je dan varne rabe interneta in kako se ga lahko udeležijo eTwinnerji?

    Dan varne rabe interneta se je skozi leta razvil v pomemben dogodek na področju spletne varnosti. Dan varne rabe interneta je nastal leta 2004, in sicer kot pobuda projekta EU SafeBorders. Pobudo je pod svoje okrilje prevzela mreža Insafe (2005). Od takrat se je dan varne rabe interneta razširil onkraj izvirnih geografskih meja. Danes ga praznujemo v več kot 100 državah sveta in na vseh kontinentih. V okviru dneva varne rabe interneta vsako leto ozaveščamo o novih spletnih izzivih in temah, ki obravnavajo aktualne probleme, od spletnega vrstniškega nasilja do družbenih mrež.

    Centri in odbori za varnejši internet

    Insafe je evropska mreža centrov za varnejši internet. Vsak nacionalni center izvaja svoje kampanje za izobraževanje in ozaveščanje javnosti, ponuja telefon za pomoč uporabnikom in tesno sodeluje z mladimi, da bi zagotovili razvoj boljšega interneta, ki temelji na dokazih in vključuje čim več deležnikov.

    Dan varne rabe interneta praznujejo tudi izven Evrope. Leta 2009 je bil predstavljen koncept odborov dneva varne rabe interneta, s katerim smo želeli okrepiti povezave z državami izven mreže in vlagati v usklajeno spodbujanje kampanj po vsem svetu. Na globalni ravni imamo danes okoli 70 odborov za dan varne rabe interneta, ki tesno sodelujejo s koordinatorji deneva varne rabe interneta. Koordinacijska pisarna se nahaja v Bruslju, srcu Evropske unije. Če vaši državi še nimate odbora za dan varne rabe interneta in bi ga želeli ustanoviti, nam pišite.

    Podpora dnevu varne rabe interneta

    Spletna stran globalni spletni skupnosti ponuja portal, kjer lahko države in mednarodne organizacije predstavijo svoje dogodke in ukrepe, ki jih izvajajo na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni v okviru dneva varne rabe interneta.

    Na teh spletnih straneh boste našli številna gradiva v različnih jezikih, ki vam bodo pomagala opolnomočiti mlade, njihove učitelje in družine za najučinkovitejšo možno rabo spletne tehnologije. To je prostor, kjer lahko vodilni na področju spletne varnosti spregovorijo širši javnosti in z njo izmenjajo ideje, znanje in izkušnje.