E-varnost in eTwinning

  • B. Trendi, izzivi, politika in praksa

  • B1: Pravice in dolžnosti

  • V6: Kakšne so naše pravice in dolžnosti na spletu?

    Ni vedno lahko vedeti, kakšne so vaše pravice in dolžnosti na spletu. Na splošno lahko rečemo, da je najbolje premisliti, kaj bi storili v dani situaciji, če bi ta potekala v resničnem življenju in ne na spletu. Na splošno naj bi na spletu veljala enaka pravila kot sicer v življenju, včasih se na spletu znajdemo v situacijah, ki niso primerljive z ničemer v resničnem življenju, zato je zelo pomembno poznati svoje pravice na spletu.

    1. Dodatne informacije o pravilih in predpisih so na voljo v Kodeksu spletnih pravic EU

    2. Če bi želeli opraviti nekaj vaj, si oglejte 1. poglavje priročnika za najstnike 'Web We Want', ki je posvečeno "pravicam in dolžnostim". 

  • B2: Zasebnost in zaščita podatkov

  • V7: Kako šolske naprave zaščitimo pred škodljivo programsko opremo?

    Škodljiva ali zlonamerna programska oprema je tista, ki je bila izdelana za to, da na skrivaj vstopi v računalniško omrežje ali sistem, brez dovoljenja lastnika. Vključuje lahko viruse, črve in vohunsko programsko opremo. Ko vstop v sistem, lahko povzroči niz nezaželenih stvari. Lahko je samo vsiljiva ali nadležna, lahko pa tudi kompromitira osebne podatke v sistemu ali je celo destruktivna. Škodljiva programska oprema običajno vstopi v šolski sistem IT preko neželene pošte, prenosa kontaminiranih datotek ali okuženih prenosnih naprav (USB, zunanji trdi disk, e-pošta, mobilni telefon itd.). 

    Ukrepi, o katerih moramo premisliti, so: 

    1. Namestimo požarne zidove in sisteme za zaščito pred virusi. Nameščeno programsko opremo redno posodabljajte, da se izognete kršitvam varnosti.

    2. Blokiramo nezaželene spletne strani in pojavna okna, in sicer tako, da izberemo osebne varnostne namestitve spletnega brskalnika (oz. vseh spletnih brskalnikov, ki jih uporabljamo) na šolskih napravah.

    3. Učencem razložimo, zakaj smo to storili in se prepričamo, da razumejo, da s tem skrbimo za njihovo varnost.

    4. Pripravimo protokol za rabo interneta, ki se ga strogo držimo, in za samodejno preverjanje prisotnosti škodljive programske opreme v elektronski pošti, ki jo odpiramo na šolskih napravah.

    5. Osebju ponudimo osnovno usposabljanje za identifikacijo možnih okuženih datotek in varen prenos datotek ter varno uporabo prenosnih naprav.

    6. Vsi, tako osebje kot učenci, se morajo naučiti in navaditi na to, da vse datoteke, ki jih imajo namen uporabiti na šolskih napravah, najprej preverijo in izključijo možnost prisotnosti zlonamerne programske opreme.

    7. Za pomoč pri odpravljanju težav z zlonamerno programsko opremo določimo usposobljeno kontaktno osebo, ki odda tudi uradno poročilo o postopku odpravljanja problema.

  • V8: Kako v šoli zaščititi občutljive podatke?

    Občutljivi podatki v šoli vključujejo, a niso omejeni na osebne podatke o učencih, starših in zaposlenih, učenem uspehu, zdravju in psihološkem stanju učencev, plačah učiteljev in podrobnostih o poklicni poti zaposlenih ter podatki o upravljanju šole. Podatki so lahko shranjeni na osebnem računalniku, mobilni napravi za shranjevanje podatkov, strežnikih v šoli ali drugod (vse bolj pogosto v oblaku) ali na papirju (natisnjeni na zasebnem ali deljenem tiskalniku). Nezadostna zaščita ali neprimerno razkrivanje tovrstnih podatkov lahko postane kršitev zasebnosti ali predpisov o zaščiti podatkov.

    Ukrepi, ki jih lahko izvajamo:

    1. Vzdrževanje dveh ločenih računalniških omrežnih okolij, eno za interakcijo med učenci, osebjem in starši in drugo, na močno zaščitenem strežniku, za administracijo.

    2. Protivirusne sisteme redno posodabljajte, da ne postanete žrtev hekerjev.

    3. Občutljive podatke šifrirajte in zaščitite z geslom. Nešifrirane podatke nikoli ne hranite na prenosnih napravah.

    4. Osebju ponudite osnovno usposabljanje za zaščito občutljivih podatkov. Podporo pri organizaciji usposabljanja vam lahko nudi tudi nacionalni pooblaščenec za varstvo podatkov.

    5. Ustvarite protokol za kopiranje in prenašanje občutljivih podatkov iz administrativnih sistemov, ki se ga nato strogo držite. Na splošno se tovrstnim dejanjem čim bolj izogibajte.

    6. Redno delajte varnostne kopije.

    Nasvet: Nikar ne pozabite dokumentov občutljive narave v tiskalniku, ki je v javni rabi. Prepričajte se, da ste dokumente delili, preden jih vržete v koš. Izogibajte se zbiranju občutljivih podatkov. Zbirajte jih samo takrat, ko je to res nujno potrebno. Česar nimamo, ne moremo ogroziti.

  • V9: Naj kaj moramo biti pozorni, ko govorimo o rabi mobilnih naprav v šoli?

    Mobilne naprave vsem omogočajo preprost dostop do interneta vedno in povsod. Mobilni telefoni nam ponujajo nove priložnosti, če jih znamo pravilno proaktivno in kreativno uporabljati v razredu, četudi lahko včasih motijo izobraževalni proces in sprožijo neprimerno vedenje, npr. plonkanje ali vrstniško nasilje. V vsakem primeru šolam priporočamo, da razvijejo politiko nošenja in rabe naprav v šoli za zaposlene in učence. 
    Ukrepi, o katerih je dobro razmisliti:
    1. Premislite o tem, kako lahko mobilne telefone (bolj) konstruktivno vključite v izobraževalni proces.
    2. Vključite jih tudi v šolski pravilnik o nošenju in rabi mobilnih telefonov za zaposlene in učitelje. Prepričajte se, da se vsi strogo držijo teh pravil. Šolska politika na ponudi odgovore vsaj na naslednja vprašanja:
    a. Kaj lahko učenci uporabljajo mobilne telefone v šoli in kdaj ne?
    b. Ali lahko uporabljajo aplikacije za snemanje fotografij in videoposnetkov ter pod kakšnimi pogoji lahko tovrstne izdelke objavijo?
    c. Kje se hranijo mobilni telefoni med poukom?
    d. Ali lahko učenci dostopajo do šolske brezžične internetne povezave s svojim mobilnim telefonom?
    e. Kakšne vsebine so dovoljene?
    f. Kakšne so posledice kršitev pravilnika o rabi mobilnih telefonov?
    3. V šolsko politiko e-varnosti vključite poglavje o rabi digitalne tehnologije v razredu, ki naj jasno opredeli, kaj je dovoljeno in kaj ne.
    4. Redno se srečajte z osebjem in učenci in pogovorite o politiki rabe mobilnih telefonov ter o posledicah kršitve politike e-varnosti.
    5. Starše obvestite o šolski politiki rabe mobilnih telefonov. Razložite jim, zakaj ste sprejeli takšne ukrepe in kakšne so posledice kršenja omenjene politike.

    Če morate učenčev telefon zaseči, naj ga učenec najprej ugasne in šele nato preda učitelju. S tem bo zaščitil osebne podatke, ki jih hrani na telefonu. Če učencu ne boste vrnili telefona ob koncu šolskega dneva, obvestite starše in telefon shranite na varnem mestu.
    Če lahko učenci z mobilnimi telefoni dostopajo do šolskega brezžičnega interneta, morate to omrežje ločiti od varnega omrežja, ki ga uporabljajo zaposleni oz. ki se uporablja za osnovno dejavnost.
     

  • V10: Kako pogosto moram spreminjati svoja gesla?

    Pogosto se moramo registrirati, če želimo uporabljati različna spletna orodja. Zelo pogosto moramo ustvariti geslo. Ali ste dobro premislili o geslih, ki jih uporabljate? Z močnim geslom lahko bolje zaščitite svoj ugled na spletu. Za zaščito gesla se moramo strogo držati določenih pravil. 

    Praktična priporočila:

    1. Geslo je pomemben ključ, ki odpre vrata, skozi katera vstopimo v šolski sistem. Izognite se 'standardnim geslom' za prvi dostop novih uporabnikov.
    2. Prepričajte se, da sistem vsakemu novemu uporabniku pošlje drugačno dostopno geslo. Novi uporabniki naj ob prvem vstopu v šolski sistem spremenijo svoje geslo.
    3. Zaposlenim in učencem predstavite 4 zlata pravila za sestavo varnega gesla:

    a. Geslo naj bo dolgo in zapleteno. Najbolje je, če je dolgo 10 do 14 znakov. Dolžina gesla je nepomembnejši element varnosti.
    b. Uporabite številke, simbole, velike in majhne črke ter ločila.
    c. S pomočjo tehnik za boljši spomin si boste lažje zapomnili geslo, npr. akronim stavka »Moja hči Dora je odlična teniška igralka!” postane “MhDjoti!« ali »Ko je deževen dan, pojem v dežju!« postane »Kjdd,pvd!”
    d. Geslo naj nikoli ne vsebuje osebnih informacij, kot so imena, rojstni dnevi, hišni ljubljenčki, naslov, šole, telefonske številke, registrske številke itd. Kdor koli bo skušal vdreti v vaš račun, bo najprej poskusil s tovrstnimi podatki.

    4. Osnovna pravila upravljanja gesel vključite v svojo politiko e-varnosti. Učitelji naj z učenci redno prebirajo pravila sprejemljive rabe interneta, da jih ne pozabijo.

    Ne pozabite, da je geslo kot zobna krtačka. Nikoli ga ne delimo z drugimi in lepo skrbimo zanj. Večkrat ga nadomestimo z novim geslom ali uporabimo orodje za upravljanje gesel, npr. Dashlane ali LastPass. Če si morajo uporabniki na vsak način zapisati svoje geslo, ga morajo hraniti ločeno od naprave, za katero ga uporabljajo.

    Šolo obveščajte o novostih na področju IKT in si oglejte podporne storitve, ki jih ponuja projekt eSafety Label, za dodatno pomoč.

  • B3: Avtorske pravice

  • V11: Ali bi morali učitelji, ki delijo svoje gradivo, gradivo zaščititi z avtorskimi pravicami?

    Avtorske pravice ščitijo vaše objavljeno in neobjavljeno delo pred neavtoriziranim razmnoževanjem kopij, na katerih ni navedeno ime avtorja in za katere avtor ne prejme finančne kompenzacije. Z avtorskimi pravicami niso zaščitene samo knjige, temveč tudi oglasi, članki, grafično oblikovanje, oznake, pisma (tudi elektronska pisma), besedila pesmi, zemljevidi, skladbe, dizajni itd.

  • V12: Kaj so licence Creative Commons in kako delujejo?

    Licence in orodja Creative Commonss vsem, tako individualnim ustvarjalcem kot podjetjem, ponujajo preprost, standardiziran način dodeljevanja avtorskih pravic za avtorska dela.

    Vse licence Creative Commons vključujejo številne pomembne elemente. Vsaka licenca avtorju oz. dajalcu licence, kot pravimo uporabnikom orodij, omogoča, da ohrani avtorske pravice in obenem drugim omogoči da kopirajo, širijo in uporabljajo njegovo delo, vsaj v nekomercialne namene. Vsaka licenca Creative Commons dajalcu licence zagotovi tudi ustrezno priznanje avtorstva. 

  • V13: Kako lahko najdem gradivo (fotografije, videoposnetke, predstavitve, glasbo), ki ga lahko uprabljam, ne da bi kršil avtoske pravice?

    Iskanje vsebin, ki jih lahko ponovno uporabimo, je pomembna funkcija licenc Creative Commons. S pomočjo brskalnika Google lahko poiščete vsebine, zaščitene z licencami Creative Commons, poiščete slike na portalu Flickr, albume na portalu Jamendo in splošne medijske vsebine na portaluspinxpress. Wikimedia Commons, multimedijski arhiv Wikipedije, je tudi eden od glavnih uporabnikov licenc Creative Commons. Če vas zanima glasba, si lahko preberete eTwinningov članek "Malbertove melodije: glasba od učitelja za učitelje," v katerem je predstavljena glasbena zbirka z nepreklicno in brezplačno licenco, pripravljena za potrebe eTwinninga. 

    Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Creative Commons.
    Spoznajte koncept deljenja in izmenjave gradiv.