 |
1.
Zakaj naj se šole vključijo v akcijo eTwinning?
Po mojih izkušnjah dobre šole venomer iščejo poti in načine, kako pripraviti svoje učence za učenje in življenje. Dobre šole, na primer, vzpodbujajo otroke k branju časopisov, obiskovanju zanimivih krajev, gledanju filmov, poslušanju glasbe. eTwinning temelji na dveh dejavnikih, ki sta postala sestavni del življenja v vseh državah članicah: internetu in Evropi. Zato mislimo, da bo mnogo evropskih šol zanimalo sodelovanje pri tej »učni vaji«, ki jim bo pomagala izpopolniti pedagoško prakso in »savoir faire«, ki za dejavnosti, omenjene na začetku, že obstaja.
2.
Kako bo eTwinning spremenil evropske šole?
Akcija eTwinning bo predvsem pomagala otrokom in učiteljem na novo ozavestiti Evropo. Izbiranje med Poljsko in Portugalsko za skupno delo lahko postane na začetku šolskega leta prav tako običajno kot izbiranje med nogometom in plavanjem. Glavna in najpomembnejša sprememba, za katero menimo, da jo lahko sproži eTwinning, je ozaveščanje in zbliževanje evropskih šol in otrok, in to je pravi pomen njegovega delovanja. Akcija eTwinning je le lahko obvladljivo in dostopno orodje za partnersko sodelovanje šol.
Prav tako pa upam, da bo eTwinning prispeval k razvijanju zavesti o mnogih učnih virih, ki so na voljo v različnih državah članicah. Večje skupine učiteljev se že danes povezujejo in na internetu oblikujejo učne vire. Z akcijo eTwinning naj bi njihovo pionirsko delo postalo opaznejše, projekt pa naj bi ustvaril tudi večje povpraševanje po kakovostnih internetnih virih in vsebinah.
3.
Kaj lahko pričakujejo šole, učitelji, učenci?
Upamo, da bo prizadevanje za povezovanje in osebno sodelovanje šole, učitelje in učence pritegnilo, jih obogatilo in jim koristilo. Spoznanja mnogih pedagoških študij kažejo, da je pri učenju glavni dejavnik uspeha osebni stik. Akcija eTwinning si prizadeva za vzpostavljanje človeških stikov onstran meja, med kulturami. Težko bo in mogoče ne vedno uspešno. Vendar pri večini šol, ki se bodo vključile v partnersko sodelovanje, pričakujemo večjo sposobnost sodelovanja, razumevanja in medkulturnega dialoga, ne smemo pa pozabiti niti na razvoj znanj s področja IKT. Za otroke, ki se izobražujejo danes in ki bodo neposredno vključeni v partnersko sodelovanje, bo delo v digitalnem omrežju postalo povsem običajen način dela.
4.
Kaj konkretno se lahko zgodi?
Učitelji potrebujejo podporo, njihovo delo pa mora biti priznano. Podpora učiteljem v njihovem jeziku in glede na njihove posebne potrebe je glavna naloga nacionalnih svetovalnih služb, ki jih bodo oblikovala ministrstva za izobraževanje. Glavna naloga Centralne svetovalne službe v sklopu Evropskega šolskega omrežja pa je zagotavljanje priznavanja in prepoznavnosti kakovostnega učiteljskega dela. Evropska komisija upa, da bo s financiranjem teh dveh podpornih stebrov šolskim skupnostim po vsej Evropi zagotovila zanesljivo podporo in referenčni okvir kakovostne pedagoške prakse.
5. Kdaj se bo akcija pričela?
Se že ogreva. Z državami članicami in EUN (Evropskim šolskim omrežjem) aktivno pripravljamo infrastrukturo in upamo, da se bodo šole lahko pričele vključevati januarja – nekaj pionirjev bo morda pričelo utirati pot že pred božičem. Če povem bolj uradno, akcija se bo pričela z otvoritveno konferenco in odprtjem spletnega portala eTwinning sredi januarja.
6.
Kaj lahko doseže akcija eTwinning, česar druge ne zmorejo?
Akcija eTwinning ima možnosti za doseganje obsežnih rezultatov, ki jih drugi projekti nimajo. Mislim, da trenutno stanje poznavanja IKT med učitelji in učenci že dopušča opravljanje mnogih nalog preko interneta, kar je bilo prej težje izvedljivo. Resnično, večina evropskih šol bi imela le malo, če sploh kaj, težav pri sodelovanju. Upamo, da se bodo lahko zaradi tega udeleženci bolj osredotočili na to, kaj početi in kako to deliti z drugimi, namesto da bi se ukvarjali s težavami pri pošiljanju privlačnega grafičnega gradiva in fotografij po običajni pošti. Upamo tudi, da bo ta obsežna naloga učiteljem, ravnateljem in vodilnim ljudem na področju izobraževanja ponudila dober pregled možnosti in praktičnih problemov šolskega omrežnega sodelovanja. Orodja in storitve, ki temeljijo na IKT, so še v začetni fazi; dograjen vseevropski sistem povratnih informacij je lahko za izobraževalne institucije dragocena pomoč pri boljšem načrtovanju in organizaciji njihovega vpeljevanja v učilnice. Prav tako pa bo široka skupnost uporabnikov gotovo pripomogla k odkrivanju izobraževalnih potreb in trendov v povezavi z IKT ter pospeševanju ustvarjalne uporabe in izkoriščanja možnosti IKT. |