Intervju s Czeslawom Michalewskim

	Czeslaw Michalewski je učitelj filozofije na Mednarodni gimnaziji Sèvres (Lycée de Sèvres) v Franciji. Skupaj z učitelji zgodovine in literature na svoji šoli vodi filozofski krožek, ki spodbuja pogovore in zanimanje učencev za raznovrstne teme. Lansko leto je pričel evropski projekt, katerega namen je izmenjava mnenj o kulturi, izobraževanju in Evropi s partnerji iz novih držav članic EU.

Kakšen je cilj projekta Evropa, izobraževanje in šola?
 
S projektom Evropa, izobraževanje in šola želimo skupaj s sodelavci spodbuditi pogovore v razredih in izven njih o kulturnih, evropskih in šolskih vprašanjih. Leto 2004 je zaznamovala širitev EU in pričetek vsesplošne debate o francoskem izobraževalnem sistemu, zato smo se odločili, da svoja razmišljanja na to temo obogatimo s sodelovanjem s srednjimi šolami iz novih držav članic. Francosko govoreče partnerje imamo v Litvi, na Madžarskem, Poljskem, Češkem in Slovaškem.

Skupaj organiziramo videokonference, na katerih pomembni govorci odgovarjajo na vprašanja iz različnih držav. 17. marca bo Alexandre Adler, znameniti francoski filozof in strokovnjak za politične vede, učencem govoril o »rojstvu evropske zavesti«. Med konferenco bo odprta tudi javna spletna diskusija.

Podroben opis projekta je na voljo v angleškem, francoskem, nemškem in litvanskem jeziku na http://www.coin-philo.net/projet-eee.php.

Kako pripravljate te konference? Kakšne aktivnosti izvajate med letom?

Konfererence pripravljamo na podlagi celoletnih tedenskih izmenjav med učenci, kjer se učenci pogovarjajo o kulturnih vprašanjih in šolskih sistemih. Če želite vstopiti na forum ali v e-klepetalnico, kliknite tukaj.

Poleg tega bo Center za pedagoška gradiva (CRDP) nadziral snemanje 13-minutnih dokumentarcev o šolskih sistemih v posameznih državah, v kolikor nam bo uspelo zbrati dovolj denarja do jeseni 2005.

Poleg intervjujev s kulturniki, politiki in umetniki, bodo dokumentarci osredotočeni predvsem na tri osnovna vprašanja v zvezi z vlogo šole:

• Naj šola seznanja z drugimi kulturami, oblikuje državljanstvo ali usposablja za delo?
• Se lahko šola izogne lokalnemu partikularizmu oz. komunitarizmu?
• Lahko šola prispeva h kulturni združitvi Evrope?

Učence spodbujamo, da bi prispevke končali s svojimi lastnimi izdelki, ki bi odražali njihove poglede na teme, ki so jih izbrali v skupinah.

Ti dokumentarci bodo pomagali bolje razumeti posebnosti različnih šolskih sistemov v Evropi. S tehnično podporo ekipe CRDP bodo prikazani na otvoritvi naslednje videokonference in objavljeni tudi na spletu. Pri njihovi produkciji bodo pomagali tudi francoski kulturni centri v partnerskih državah.

Kako vam je uspelo za svoj projekt pridobiti podporo francoskih kulturnih institutov in ambasad? 

Najprej sem v Parizu navezal stike z ambasadami sodelujočih držav in jih prosil, če mi lahko sestavijo seznam dvojezičnih frankofonskih gimnazij v svojih državah. Na prošnjo so se pozitivno odzvali skoraj vsi. Da bi našel primerne partnerje, sem se za pomoč obrnil na francoske službe za sodelovanje in kulturni razvoj z idejo, da mora tovrsten projekt, če naj bo uspešen, izkoristiti vse možne vire, spodbujati pa ga mora dejanska kulturna dinamika, ki sega daleč preko meja posameznika. Ko me je v prizadevanju zelo učinkovito podprl direktor CRDP v Versaillesu, Pascal Cotentin, sem brez odlašanja pričel urejati vse potrebno za čim hitrejši začetek projekta: pisma, telefonski pogovori, neuradna srečanja na konferencah ali pariških kulturnih dogodkih v času širitve Evropske unije.

V tem pogledu je akcija eTwinning izjemna prložnost, da razširimo in okrepimo svoja partnerstva. Razlog, da so nas vsi, na katere smo se obrnili, podprli, je verjetno dejstvo, da naš projekt obravnava kulturna vprašanja in vlogo kulture v Evropi, ki prihaja, kultura pa lahko samo združuje, povezuje in, upam, spodbuja dolgoročno zanimanje.

Kaj bo projekt prinesel vašim učencem?

Od svojih učencev sem se veliko naučil, tudi od bivših, ki so še vedno pripravljeni pomagati pri razvoju tega projekta. Brez njihovih računalniških spretnosti, naša spletna stran http://www.coin-philo.net najbrž nikoli ne bi ugledala luči. Brez njihove vztrajnosti verjetno nikoli ne bi tvegali in na spletni strani odprli pogovornega foruma, odprtega za javnost, z ekipo prostovoljcev, ki preverjajo kakovost oddanih sporočil. Izboljšanje jezika, kakovost predlogov, pridobljeno zaupanje – vse to kaže, da so razmere izobraževanju naklonjene da se razvija občutek odgovornosti. Za učence, ki so sodelovali v projektu, je le-ta pomenil združitev miselnega procesa in obvladovanja virov, ki jih ponujajo nove tehnologije: pokazal je, da internet lahko služi interesom izobraževanja in kulture.

Razmišljal pa sem tudi o dveh drugih učinkih, ki ne zadevata le učencev, temveč vso izobraževalno skupnost. Prvi je ta, da zahtevajo oblikovanje in objava tovrstne debate na internetu – če želiš biti vsaj delno uspešen – medsebojno sodelovanje vseh generacij in združevanje raznovrstnih dopolnjujočih se talentov.

Drugi in verjetno najpomembnejši učinek, ki ga lahko pričakujete, pa je spodbuditev obsežne izmenjave mnenj in razmišljanj med učenci in učitelji ter drugimi zainteresiranimi o kulturni raznolikosti, ki nas bogati, o jezikovni raznovrstnosti, ki spreminja naše ustaljene poglede na stvari in nas neposredno odpre izkušnji drugih in drugačnosti. Doumeti, da to nikakor ni ovira za komunikacijo in združevanje, temveč – nasprotno – spodbuda, povabilo, da se o njej učimo in jo negujemo v svojih srcih, pomeni razumeti temeljno združevalno moč kulture.

Če naj Evropa ne pomeni le skupnega gospodarskega prostora ali oblike bolj ali manj krhkega političnega konsenza, temveč naj - pa čeprav nepopolno – uteleša določen človeški ideal, ki je ljudem danes skupen in ki daje Evropi resnično identiteto, potem bomo poskušali skupaj spodbuditi določeno kulturno idejo s svojimi izobraževalnimi in šolskimi načeli.

Nedvomno je še prezgodaj, da bi lahko natančno ocenili rezultate projekta. Biti moramo skromni in zadovoljni, da se bomo v bližnji prihodnosti naučili celostno in smotrno uporabljati IKT ter pospešili poučevanje s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Kaj bi svetovali učiteljem, ki bi se radi lotili podobnega projekta?

Projekt ima dvojni pristop: na eni strani spodbuja razmišljanja in polemike, na drugi pa vse večje obvladovanje digitalnih tehnologij, potrebnih za razvoj projekta. Razmišljati oz. naučiti se ocenjevati pomeni delati primerjave, za to pa moramo osebo, s katero se spuščamo v pogovor, poznati in biti pripravljeni na to, da bomo naleteli na razlike.

Na področju kulturnih raziskav je treba še veliko storiti, kar zahteva odprtost, potrpežljivost in pogum. Ne gre toliko za iskanje posebnosti, temveč iskanje tistega, kar lahko človeške skupnosti med seboj poveže.

Da bi postopoma usvojili nove tehnologije, moramo takoj na začetku sprejeti načelo eksperimentiranja z njimi in zaupati v tehnične sposobnosti nekaterih učencev, čeprav tehnologije pravzaprav zahtevajo strokovne kvalifikacije. Pedagoška dimenzija našega projekta ne bi nikoli vzklila brez podpore in izkušenj Akademske produkcijske ekipe za digitalno oblikovanje in Jeana-Luca Gaffarda z Regionalnega centra za pedagoško dokumentacijo v Versaillesu (Centre Régional de la Documentation Pédagogique de Versailles).

Naš projekt je frankofonski, vendar francoščina ne izključuje drugih. Če bi bilo treba, bi zagotovili, da bi lokalna raznolikost talentov in jezikovno bogastvo mednarodnih sekcij gimnazije Sèvres služili vsem našim partnerstvom, ki so na gimnaziji vzbudila zanimanje za raziskovanje vloge kulture v novonastajajoči Evropi s pomočjo sodelovanja na daljavo.

	Spletni urednik:	Myriam Cornillet

	Objavljeno :	11/02/2005

	Nazadnje spremenjeno :	09/02/2007

	Ostali jeziki :	bg | cz | da | de | el | en | es | et | fi | fr | hu | it | lt | lv | mt | nl | no | pl | pt | sk | sl | sv